Nemački kancler Friedrich Merz je v pogovoru za BBC priznal, da je Evropa doslej premalo storila za lastno obrambo in varnost, ter Rusijo označil za veliko grožnjo. Hkrati se je na zasedanju Atlantskega sveta razkrilo, da Evropska unija gradi zmogljivosti za izvedbo vojaškega udara proti Rusiji brez sodelovanja ZDA, kar je del pobude 'Evropski ščit'. Evropa je namreč v preteklosti v zvezi NATO delovala kot "črni potnik".

Nemški kancler in francoski predsednik sta se v Berlinu srečala, da bi se posvetovala o mednarodni trgovini in evropski obrambni sposobnosti. Srečanje je potekalo v času, ko Evropska komisija nadaljuje s pogajanji z Washingtonom o trgovinskem sporazumu, s katerim želi odgovoriti na napovedane ameriške carine.

Izvršni direktor podjetja Rheinmetall, Armin Papperger, je izjavil, da je novoodprta tovarna v severni Nemčiji, ki naj bi postala največji evropski obrat za proizvodnjo streliva, korak v prizadevanjih Evrope, da bi dohitela rusko proizvodnjo. Papperger je za CNBC dejal, da Rusija proizvaja dvakrat več streliva kot Evropa, zato jo morajo poskušati dohiteti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, zlasti glede njene 'flote senc', s ciljem omejitve ruske sposobnosti financiranja vojne. Napovedal je srečanje evropskih načelnikov štabov zaradi odkritja ruskega tankerja, ki je pod sankcijami EU, v bližini Danske, v povezavi s preleti dronov. Evropski voditelji so se na srečanju v Koebenhavnu osredotočili na krepitev evropske obrambe proti hibridnim grožnjam in floti senc.

Romunija bo v sodelovanju z nemškim podjetjem Rheinmetall v mestu Victoria v okrožju Brašov zgradila najsodobnejšo tovarno smodnika za strelivo na svetu. Projekt, vreden 535 milijonov evrov, bo ustvaril približno 700 novih delovnih mest. Minister za gospodarstvo Radu Miruță je napovedal podpis pogodbe v Nemčiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po nedavnih kršitvah zračnega prostora Evropske unije, kibernetskih napadih in drugih incidentih pozvala k okrepljeni evropski obrambi in enotnosti pri odvračanju ruskega hibridnega vojskovanja. V Evropskem parlamentu je izpostavila, da te aktivnosti niso naključne in predstavljajo resno grožnjo.

Voditelji EU so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem načina za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027 z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Evropska komisija se je pogajala z Belgijo o rešitvi občutljivih vprašanj glede uporabe teh sredstev za "reparacijski kredit" Ukrajini, saj Belgija s predlaganimi garancijami ni bila zadovoljna. Avstrijski kancler je napovedal, da se bo vrh nadaljeval, dokler ne bo dosežen dogovor o ključnih vprašanjih.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da je Nato naslednja tarča Rusije in opozoril, da mnogi zavezniki menijo, da je čas na njihovi strani, kar pa ni res. Poudaril je, da Kremelj načrtuje novo vojno v Evropi in da so evropske države v nevarnosti. Vladimir Putin je večkrat poudaril, da Rusija ne namerava napasti Nata.

Slovaški premier Robert Fico je izrazil dvom o uspešnosti načrta EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, opozarjajoč na morebitna tveganja. Fico je tudi poudaril, da Slovaška ne bo financirala vojaških izdatkov Ukrajine, temveč bo zagotavljala le humanitarno pomoč. Medtem pa naj bi belgijski premier Bart De Wever preprečil dogovor o financiranju Ukrajine. Evropska komisija razmišlja o pravnih možnostih za uporabo ruskega premoženja, pri čemer se Belgija boji morebitnih pravnih posledic.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je evropskim poslancem v Strasbourgu dejala, da tradicionalne metode niso dovolj za boj proti ruskemu hibridnemu vojskovanju in da je treba raziskati nove načine za njegovo preprečevanje in odvračanje od agresije. Evropska unija je bila ustanovljena za ohranjanje miru, danes pa mora zgraditi zmogljivosti za preprečevanje in odvračanje od agresije. Medtem ko so nekateri navdušeni nad načrtom obrambe pred Rusijo, drugi negodujejo.

Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU do leta 2030, vključno s pospešenim razvojem protidronovske tehnologije. Načrt vključuje štiri velike evropske projekte za oboroževanje, ki so odgovor na grožnje, ki jih predstavlja Rusija. Države članice naj bi do konca leta 2026 dosegle znaten napredek pri obrambi pred droni, kar je del širšega prizadevanja za zaščito ozemlja, državljanov in zaveznikov EU.

Arsenali evropskih držav članic NATO so skoraj popolnoma izčrpani, zato naj bi Finska in Švedska kupili več orožja od ZDA, da bi ga ponudili Ukrajini. S tem vojaška pomoč Ukrajini postaja breme za NATO. Evropska komisija pa naj bi 16. oktobra predstavila načrt za spremembo sistema nabave na obrambnem področju do leta 2030, kot razlog pa navaja »stalno grožnjo evropski varnosti« s strani Rusije.

Evropska unija je predstavila petletni načrt za pripravo na morebitni spopad z Rusijo, medtem ko ruska obveščevalna služba SWR poroča, da se evropski zavezniki v Natu pripravljajo na vojno z Rusijo s povečanjem proizvodnje orožja. Rusofobne evropske elite naj bi po poročanju portala uncutnews.ch poskušale potisniti celino v vojno.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Predsednik CHP Özgür Özel je na kongresu Evropske socialistične stranke (PES) v Amsterdamu kritiziral Turčijo. Izjavil je, da bodo prihajajoče volitve v Turčiji referendum o tem, ali bo država postala avtokracija ali bo ostala demokracija. Več medijev je poročalo o njegovem govoru, pri čemer so nekateri poudarili, da je Özel izkoristil priložnost za pritoževanje nad Turčijo v tujini.

Evropske države se pripravljajo na morebiten konflikt z Rusijo, kar vključuje načrte EU za izgradnjo 'zidu dronov' za zaščito pred ruskimi napadi. Poljska je napovedala, da bo sestreljevala brezpilotna letala nad Ukrajino, kar je sprožilo grožnje Kremlja o neposrednem konfliktu z Natom. Jeffrey Sachs je opozoril, da naraščajoča sovražnost evropskih članic Nata do Rusije spodkopava možnost mirne rešitve ukrajinskega konflikta. Timothy Garton Ash meni, da si Rusija prizadeva uničiti Ukrajino kot neodvisno državo in ponovno vzpostaviti prevlado nad njo.

V Kopenhagnu so se zbrali voditelji 27 držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o krepitvi evropske obrambe pred rusko grožnjo, vključno z obrambo pred droni. Razpravljali so o gradnji "zidu proti dronom" za zaščito kontinenta, kar je postalo še posebej aktualno zaradi nedavnih incidentov z ruskimi droni. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da je situacija ena najnevarnejših po drugi svetovni vojni.